Pot do zmage - Dnevnik sveže nekadilke

Zadnjo cigareto sem pokadila 7. januarja 2010. Datuma se seveda natančno spominjam, kot tudi tega, da sem to trdno odločitev sprejela v polsnu, tik preden sem zaspala. Že naslednje jutro se je namreč začelo težavno krmarjenje med dobrimi, a tudi bednimi platmi svežega nekadilskega statusa, a o tem malce pozneje.
Ker to počnejo vsi
Vse skupaj se je torej začelo pred enajstimi meseci, ali natančneje, pred več kot desetimi leti. Kajenje je bilo takrat zelo moderno in tudi družbeno povsem sprejemljivo, saj je bilo dovoljeno skoraj vsepovsod. Kadilo se je na sestankih hišnega sveta in celo v sredstvih javnega prevoza ... Logika je bila preprosta - če to počnejo vsi, že ne more biti slabo. Še posebno smešne in nesmiselne so se mi zdele prepovedi staršev, pa tudi učiteljev in zdravnikov, ki so bili tudi sami kadilci.

Zasvojena...

Zasvojenost je prišla hitro, čeprav se zdi to s sedanje perspektive bolj težko razložljivo. Ob prvi cigareti mi je bilo namreč neznansko slabo, vrtelo se mi je v glavi in počutila sem se zelena v obraz. Bilo je očitno, da gre za strup, saj se je telo na pokajeno cigareto odzvalo kot na pravo zastrupitev. Slabost pa ni ugasnila želje, da bi prižgala še eno ...

... z "večno" prijateljico

Kmalu sem bila trdno prepričana, da bodo cigarete moje večne prijateljice. Medlo sem se sicer zavedala nevarnosti cigaretnega dima, toda ta je bila zelo nedoločna, nekako nevidna, cigarete so bile skoraj smešno poceni, tolažila sem se tudi s tem, da nisem izkusila kakih telesnih posledic.

Podzavestni dnevnik

Nekako postopoma, od takrat, ko sem pred približno petimi leti napisala prvi članek za Vivo, se je tudi pri meni začel počasen premik k bolj zdravemu načinu življenja. Več pozornosti sem namenjala zdravi prehrani in hkrati tudi bolj kritično razmišljala o svoji nikotinski razvadi. Na lepem sem začela zaznavati razlike med kadilci in nekadilci ter se dejavno podala na lov za pravim vzrokom, zakaj sploh kadim. Vodila sem nekakšen podzavesten dnevnik o tem, kdaj, kje in koliko cigaret sem pokadila in kako sem se pri tem počutila. Kljub temu še vedno nisem bila pripravljena na resen boj, čeprav sem zaznavala, da se pripravlja. Precej časa je minilo, preden sem ugotovila, da pravzaprav razmišljam o tem, kako bi nehala kaditi.

Potem strah

Mogoče zato, ker me je bilo tega v bistvu nekako strah - strah, da mi ne bi uspelo, da se bom zredila in/ali se spremenila v predstavnico tečnih in godrnjavih nekadilcev, ki sem jih tako črtila. Imam namreč prijatelje, ki jih, ko se srečamo po daljšem času, najprej vprašam, ali so v kadilski ali nekadilski fazi, saj tako rekoč vse življenje opuščajo kajenje. Prav tako je več znancev in prijateljev po uspešno prestanem boju z gospo nikotin tistega s kilogrami definitivno izgubilo. Toda bile so tudi uspešne izjeme, poleg tega se je trend počasi, a zanesljivo in prejkone dokončno spremenil.

Razlogi za nehanje

Zdaj je precej drugače. Moderni smo nekadilci. Kajenje ne le da ni več moderno, tudi zakon ga je pregnal iz marsikaterega prostora. Prepovedano je oglaševanje cigaret, mladoletnim jih je prepovedano prodajati (!), poleg tega cene cigaret počasi dosegajo evropsko raven.
Toda vse to so nekakšni abstraktni razlogi. Za resnejšo psihološko pripravo sem potrebovala nekaj oprijemljivejšega.

Koža, smrad, zadah, živčnost...

Najvidnejša telesna razlika je tako imenovana kadilska koža, saj se obraza nekadilke in kadilke razlikujeta že od daleč. Med oprijemljive razloge sem brez razmišljanja prištela tudi nepreklicen smrad cigaret, ki se v nesramno gostih plasteh nabira prav povsod - v preprogah, na stenah in oknih v stanovanjih, v oblačilih in laseh. In še bi lahko naštevala: porumenele konice kadilskih prstov, zadah iz ust, ki prihaja iz pljuč, živčnost, če kje ne moreš prižgati, in kronski dokaz - nikotinski maček po burni noči, ki se brez težav kosa z alkoholnim.
Poleg vsega sem v zadnjem letu opazila, da sem bila večkrat močno prehlajena kot sicer in še dlje je trajalo, da se je bolezen pozdravila.

Kdaj bo "kliknilo"?

Razlogi so se kopičili. Od sprva sramežljivega razmišljanja sem kmalu prešla na pogovore o svoji nameri z nekaterimi nekadilskimi prijatelji.
Čas za opustitev kajenja po definiciji nikoli ni prav primeren, veliko pomembnejši je sprožilec. Nekaj mora "klikniti" v glavi - vse drugo je lažji del posla.
Mogoče tudi zato, ker je začetek novega leta dober čas za dobre odločitve, mi je kliknilo na pravoslavni božič, v nedeljo, ko sem se z nedeljskega kosila vrnila domov z drobno knjižico, ameriškim priročnikom, ki je v naslovu obljubljal, da je mogoče prenehati kaditi v petih dneh. Preden sem šla spat, sem jo v slabi uri prebrala. Preden sem zaspala, sem si bolj za šalo kot zares rekla, da je bila tisto moja zadnja cigareta.

Prvi nasvet: masaža

V novo jutro sem se prebudila z mislijo na novo odločitev. Po psihičnih pripravah je bilo naposled treba pripraviti oziroma okrepiti tudi telo, saj je odvisnost od nikotina tudi telesna. V omenjenem priročniku sem poleg splošnih napotkov o uživanju velikih količin svežega sadja in zelenjave ter telesni dejavnosti našla dva domiselna in, kot se je izkazalo pozneje, tudi dokaj učinkovita prijema. Prvi je groba ročna masaža vsega telesa med jutranjo prho, za boljšo prekrvljenost.

Drugi nasvet: kozarec vode

Drugi, nadvse uporaben nasvet se je glasil, da je treba vsakič, ko se pojavi želja po cigareti, namesto tega spiti kozarec vode. Čeprav sem se sprva bala, da bom hodila naokrog kot klokotajoč balon, so me pozitivne posledice presenetile - medtem ko sem s pitjem vode odvračala pozornost od cigaret, sem telesu dovajala dovolj vode, ki jo potrebuje za normalno delovanje, predvsem odvajanje odpadnih snovi oziroma čiščenje. In namesto klokotanja sem čutila, da mi je telo hvaležno.

Kilogrami?

Drugi, veliko nevarnejši način, da se "zamotimo", je v tem, da namesto cigaret v usta tlačimo - hrano. Ta refleks, ko roka nekaj nese k ustom, je sprva težko nadzirati. Ker na to nisem bila prav pozorna, sem še vedno jedla kot prej, torej takrat, ko sem bila lačna. Ker se je ta taktika izkazala za uspešno, si nisem mislila, da bi jo bilo treba spreminjati. Napaka! Toda tako kot gre teža gor, počasi mineva želja. In če mi je cigaretni dim na začetku še tako ljubo dišal, sem ga počasi začela zaznavati v njegovi pravi obliki - začenjal mi je smrdeti. Z veseljem sem ugotavljala, da so strahovi, kako zelo bom ob neštetih priložnostih pogrešala čik, odveč in močno pretirani.

Zmaga!

Prvo zmago sem dosegla, ko sem ugotovila, kako zmotno je bilo moje dotlej sveto prepričanje, da mi cigareta ob jutranji kavi uravnava prebavo, saj se jutranji ritual skoraj ni spremenil. Le da sem se brez jutranje cigarete počutila bolje. Še drugi mit je padel, ko sem ugotovila, da mi niti pri pitju alkoholnih pijač ne manjka cigareta. Še najdlje je zdržalo tisto, da se cigareto prileže prižgati po obedu, toda tudi to sem kmalu premagala.
Za naslednji cilj sem si postavila nadziranje teka, hkrati pa sem se vse bolj zavedala, da sem na cigareto vedno pomislila takrat, ko mi je zaradi kakršnegakoli razloga padla zbranost in mi je postalo, četudi za kratek čas - dolgčas. Začasen kratkotrajni užitek za ceno dolgoročne smrtne nevarnosti? Hmmm.
Cigareta ni rešitev ne za dolgčas, ne za pomiritev živcev, ne za karkoli drugega. Dolgčas odpravimo tako, da poiščemo njegove vzroke, in če živite dejavno, polno življenje, vam za kaj takega preprosto zmanjka časa.
Prav zato so sveži nekadilci, ki se nočejo zrediti, prisiljeni povečati telesno dejavnost, kar blagodejno vpliva še na druge sfere. Sama sem v tem času spoznala tibetanske vaje pomlajevanja, skupino petih preprostih vaj, ki jih je treba opravljati vsak dan.
Dejstvo je, da je nikotinska odvisnost zelo močna odvisnost. Meni jo je uspelo zamenjati z drugo, veliko manj škodljivo in nevarno za moje življenje. Z "odvisnostjo" od zdravega življenja.

Zakaj prenehati kaditi?

Že po 20 minutah potem, ko si pokadil svojo zadnjo cigareto, se v tvojem telesu začenja niz pozitivnih sprememb, ki se nadaljuje še leta.

Po 20 minutah
  • se znižata krvni pritisk in utrip ter se približata normalni stopnji.
Po 8 urah
  • količina ogljikovega monoksida v krvi pade na normalno vrednost.- količina kisika v krvi zraste na normalno vrednost.
Po 24 urah
  • se zmanjša verjetnost srčne kapi.
Po 48 urah
  • se začenja obnova živčnih končičev,
  • čutili vonja in okusa delujeta bistveno bolje.
Po dveh tednih do treh mesecih
  • se izboljša prekrvavitev,
  • se funkcija pljuč poveča do 30 odstotkov.
Po enem do devetih mesecev
  • zmanjšujejo se kašelj, zamašeni sinusi, utrujenost in kratka sapa,
  • pljučne trepletlike se obnavljajo, lažje odstranjujejo sluz (mukus), pljuča se lažje čistijo in zmanjšana je možnost vnetij,
  • povečana splošna telesna moč.
Po enem letu
  • verjetnost smrti od pljučnega raka je zmanjšana na polovico verjetnosti smrti povprečnega kadilca,
  • tveganje za srčno kapjo je bistveno zmanjšano,
  • verjetnost raka grla in ustne votline je dvakrat manjša kot pri povprečnem kadilcu.
Po desetih letih
  • verjetnost smrti od pljučnega raka je praktično ista kot pri nekadilcu,
  • celice, ki so bile kandidatke za nastanek raka, se zamenjajo z zdravimi celicami,
  • tveganje od raka grla, ustne votline, požiralnika, sečnega mehurja in dvanajstnika skoraj popolnoma izgine.
Po 15 letih
  • tveganje od nastanka koronarnih bolezni je enak kot pri nekadilcih.


Opustitev nikotina ima številne zelo ugodne učinke na zdravje tako moških kot žensk v kateri koli starosti. Bivši kadilci in kadilke živijo dlje od kadilcev in kadilk, ki kadijo do smrti. Ugodni učinki opustitve tobaka se nanašajo tudi na kadilce, ki prenehajo v starejšem življenjskem obdobju - tako ima oseba, ki opusti tobak pri 50. letih, dvakrat manjšo verjetnost smrti v naslednjih 15 letih od osebe, ki še vedno kadi.

Pri ženskah, ki nehajo kaditi pred nosečnostjo ali v prvih treh, štirih mesecih nosečnosti, je tveganje prezgodnjih porodov in nezadostne teže novorojenčka, bistveno nižje, skoraj kot pri ženskah, ki niso nikoli kadile.
Pozitivnih učinkov opustitve cigaret je bistveno več kot so katere koli posledice zaradi povečanja telesne mase (navadno 2 - 3 kg) ali psiholoških motenj, ki lahko sledijo v procesu odvajanja.

Podaljšajte si življenje
Strokovnjaki so izračunali, da vsaka cigareta skrajšuje življenje za sedem minut - zato ga s tem, ko cigarete nikoli več ne prižgete, prav za toliko podaljšate.

Britanski znanstveniki so potrdili, da opustitev kajenja tobaka lahko podaljša življenje pod pogojem, da je oseba opustila tobak pred nastankom raka ali drugih resnih bolezni, povzročenih s kajenjem. Pri tistih, ki prenehajo kaditi pred 35 letom starosti, se dolžina življenja le neznatno razlikuje od nekadilcev. Toda tudi tisti, ki prenehajo kaditi med 65 in 74 letom, imajo bistveno nižjo stopnjo umrljivosti kot kadilci, ki še vedno kadijo.

 

Vir: www.viva.si

Naše spletno mesto uporablja piškotke za boljše delovanje. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo POLITIKO PIŠKOTOV

EU Cookie Directive Module Information